22. junija 2009 se nas je šest dijakov Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole Ljubljana - smer okoljevarstveni tehnik - zbralo pred našo šolo. Na povabilo Slovenskega E-foruma smo se odpravili na petdnevno usposabljanje za agente nizkoogljične družbe v Radence ob Kolpi.

Preden smo se odpeljali proti cilju, seveda nismo izpustili naše jutranje kave, ob kateri smo se pogovarjali in izmenjali naša pričakovanja, kako bo na taboru. Nismo imeli veliko pričakovanj, saj nismo dobro vedeli, kaj se bo tam dogajalo in kako bo vse skupaj izgledalo.

Kmalu smo se usedli v šolski kombi in s profesorjem ter profesorico Igorjem in Ado Perko odpeljali proti Dolenjski. Okoli 11. ure smo se srečno pripeljali v Radence ob Kolpi. Z veseljem so nas sprejeli v Domu radenci. Imeli smo srečo, saj so nam dovolili, da smo se vsi skupaj nastanili v eni sobi. Poleg nas so bili na taboru tudi dijaki iz Gimnazije Poljane, iz litijske in kranjske gimnazije ...

Najprej so nas motivirali s tem, da so nam povedali, da bomo postali agenti nizkoogljične družbe, kar pomeni ZeroCO₂ agenti. Ne bomo ravno agenti kot James Bond, vsekakor pa se bomo na taboru veliko naučili in potem tudi drugim posredovali naša nova spoznanja.

Prvi dan smo se spoznavali z drugimi dijaki in z organizatorji tega tabora, to sta bila Maja in Tomaž.

Ker nas je bilo iz vsake šole šest, smo razdelili vloge:

• dva dijaka sta bila komunikatorja,
• dva oblikovalca,
• dva pa tehnika.

Komunikatorja sta skrbela za to, da bi čim več ljudi izvedelo za naš projekt, oblikovalca sta poskrbela za vabila, katere smo sredi tedna razdelili po vasi Radenci, tehnika pa sta se naučila, kako se sestavi sončno elektrarno.

Na taboru smo izvedeli veliko novega, med drugim tudi o tem, koliko CO₂ izpusti vsak posameznik v ozračje; s pomočjo interneta smo izračunali svoj CO₂ odtis. Ogledali smo si veliko filmov na okoljevarstveno temo, tudi o tem, kako gradijo hiše iz okolju prijaznih materialov, kot so slama in blato, hiše so dobro izolirane, na pogled pa lepe. Ta film so nam pokazali še z večjim veseljem, ker prihajamo z gradbene šole.

Izvedeli smo za neobnovljive vire energije, to so

• nafta,
• zemeljski plin,
• premog ...

Zalog teh virov energije počasi zmanjkuje, vendar imamo tudi obnovljive vire energije - teh nikoli ne bo zmanjkalo, so tudi bolj čisti in okolju prijazni, težava je samo v tem, da se jih bomo ljudje morali šele naučiti uporabljati. Ti viri so

• voda,
• veter,
• sončna energij.

In ravno zaradi teh virov energije smo bili na taboru mi.

Želeli smo se naučiti, kako iz svetlobne energije proizvedemo elektriko. Na taboru smo imeli kombi, v katerem so bili fotovoltaični paneli, ti pretvarjajo svetlobno energijo v električno, ki jo lahko shranimo tudi v akumulatorje. Vreme nam je sicer ves čas nagajalo, saj se nam je sonce večino časa našega bivanja na Kolpi precej skrivalo, včasih pa nam je ponagajal tudi dež. A to za nas ni bila velika ovira. Sončno elektrarno smo kljub temu večkrat postavili.

Na Kolpi pa smo imeli tudi čas za zabavo, že prvi dan smo se peš sprehodili po vasi Radenci, enkrat smo zvečer zakurili ogenj, pekli hrenovke in krompir, s kolesi smo se odpeljali po vasi, vozili smo se s kanuji, plezali po plezalni steni, zabavali pa smo se tudi sami, najbolj pogumni pa so se šli kopat v Kolpo, ki je imela samo 14 °C.

7. junija 2009 smo se morali posloviti. Pred tem smo imeli predstavitev naše elektrarne, na katero smo povabili vaščane Radencev. Obisk ni bil ravno zelo velik, vseeno pa je prišlo nekaj vaščanov, katerim smo predstavili naše celotedensko delo. Vsi, ki smo bili na taboru, smo dobili majčko z logotipom ZeroCO2 agenti.

Ob 14. uri. smo se počasi poslovili od organizatorjev tabora in od novih prijateljev. Slovo ni bilo tako težko, saj smo vedeli, da se 4. septembra ponovno srečamo v Termah Snovik.

Ponovno smo se usedli v kombi in se z nasmeškom na obrazu odpeljali proti Ljubljani. Bili smo veseli, saj so se naša pričakovanja nekako izpolnila