Ni bilo potrebno dosti besed okoli tega, skupno je predvsem eno. Tabor je ena izmed boljših stvari našega mladega spomina

 

Ponosni nase, veseli vseh izkušenj, novih znanj in poznanstev smo itak vsi nasmejani ob misli, da smo agenti.

 

Bilo je

• naravnost nepozabno,
• nad pričakovanji
• in do zadnjega kotička nafilano z informacijami.

 

Te smo, kljub temu, da smo bili sredi poletja na predavanjih z ogromnih užitkom jemali vase.

 

Bilo je to nekaj,

• kar nas zanima,
• kar sami želimo vedeti in
• kar bi, v primeru, da ne bi bilo tabora, prej kot slej premleli sami.

 

V čem je potem razlika?

 

Hja, zakaj sam, ko pa je toliko bolje imeti okoli sebe še kopico drugih, ki jim prav tako kot tebi, te vrednote ogromno pomenijo. Že, ljudje se zavedamo kritičnosti stanja a malo nas je takih, ki nas znanje o tem le potisne naprej.

 

Acta, non verba! Ne bomo le pametovali, zakaj je tako in kako naj bi bilo.

 

Delamo na tem. Ni nam pomembno štelo, pomembno nam je le to, da neka sprememba je. In dejstvo, da smo mi, pri tako mladih leti zadolženih na majhne spremembe vsaj v našem mestu, nas navdihne z upanjem.

 

Veseli smo, da smo imeli to priložnost, da smo jo zagrabili in odkljukali še eno kljukico na našem to-do življenjskem listu. Komaj čakamo na nove akcije!

 

 

 

Tabor, na katerem smo se usposabljali za ZeroCO₂ agente je bila zame zanimiva in poučna izkušnja. Zadovoljna sem tudi z našo izvedbo solarnega showa, povzetka našega dela na taboru.

 

Tabora sem se udeležila, ker me skrb za naravo že od malih nog spremlja. Poleg tega se mi je to zdela dobra ideja za popestritev počitnic.

 

Tajda Lukič, dijakinja četrtega letnika

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Bilo je super. Več kot sem pričakovala.  Izkušnjo bi takoj ponovila še enkrat.

 

Zakaj na tabor? Vedno me bo vleklo k vsemu, kar izboljšuje stanje narave. Tabor je bila odlična ideja. Polno dejavnosti čisto po mojem okusu pa tudi ljudi skoraj enaki meni. Važno je, da se zavzemamo za naravo pa smo že prijatelji. V samem objemu narave, super ozračje, super osebe.

 

Show nam je uspel, po mojem mnenju odlično. Ko bi le imeli nekaj več gledalcev, a tudi to ni bilo toliko pomembno, zaradi letakov, ki so še vedno na dostop. Pa tudi brez teh vem, da naš trud nebi zbledel. Dovolj nas je, da malo po malo spreminjamo navade naše male države.

 

Neja Dimnik, dijakinja tretjega letnika

 

 

 

 

 

Poletnega tabora zero CO2 agentov sem se udeležil zato, ker me zanima podnebje in podnebne spremembe, pa tudi zato da bi se naučil kaj novega in se na taboru tudi zabaval.

 

Moja pričakovanja so se uresničila saj sem ob svoji udeležitvi na taboru zelo užival. Z ogledi filmov in predavanji sem se naučil marsikaj novega in nepoznanega. Z učenci drugih šol smo se vsi dobro razumeli in smo skupaj zelo uživali ter se zabavali. Bolje smo se spoznali tudi ob skupnih večerih v naših sobah, med raznimi aktivnostmi okoli Kolpe in tudi med našimi ponočnimi obiski tabornikov.

 

Na koncu smo vsi skupaj priredili solarni show in nanj povabili prebivalce poljanske doline. Po končanem showu smo počasi spakirali svoje torbe in obdani z lepimi spomini odšli domov.

 

Leon Oberstar, dijak drugega letnika

 

 

 

 

Na taboru je bilo več kot odlično. Tudi če se potrudim najti eno samo pomanjkljivost, se ta znajde pri vremenu ... En samcat dan dežja pa še takrat sem ga bila vesela. Torej, brez napak.

 

Že sam cilj tabora, priprave na kasnejše showe bi bil okej. Tako pa smo imeli ples, imeli smo igre, plavanje, nove prijatelje, zabavo. Ogromno novih oseb, dobrih prijateljev. Čisto prava stvar za počitnice. In da se ob tem človek še uči, je dobra iznajdba. Takšen bi moral biti vsakdanji pouk. Naučili smo se namreč veliko, res veliko, ob tem pa dejansko uživali.

 

In to ne samo zato, ker nas je tema zanimala. Sama sem namreč uživali pri tehniki o kateri do tedaj, roko na srce, pojma nisem imela. Na tabor sem se prijavila, ker se ob vsakem pozivu s podobno vsebino enostavno čutim dolžna. Da ne omenjam, da je zvenelo sila zanimivo.

 

Naš show, rezultat tabora, je bil v skladu s pričakovanji. Toliko kot smo vložili, toliki smo dobili. Glavno in razveseljujoče pa je dejstvo, da tudi občani Kočevja niso ostali brez informacij. Takšne stvari rada počnem. Upam na ponovno srečanje vseh agentov. Do takrat pa, prilagajajmo se mi naravi, ne uničujmo jo s tem, da jo prilagajamo sebi. Konec koncev, je bila tukaj prva! :D

 

Ina Komljen, dijakinja tretjega letnika